X

KAJ JE ASERTIVNOST IN ZAKAJ JO MORAMO TRENIRATI

Ste že slišali za asertivnost in veste, kaj pomeni? Ali gre za to, da samozavestno izrazite svoje mnenje? Za to, da prevzamete nadzor nad različnimi situacijami, v katerih se znajdete?

Kaj pa to, da drugim date neposredno vedeti, ko se motijo?

Asertivnost je vse to in še več. Bistvo asertivnega vedenja je sposobnost nadzorovanja lastnih čustev, tudi takrat ko moramo nekomu povedati slabe novice ali negativno komentirati situacijo. Gre za to, da povemo točno tisto, kar mislimo, vendar s pravo mero previdnosti, da ne užalimo ali ranimo drugega. Uspešno asertivno vedenje je torej pozitivno in vzbuja dobre občutke.

Zakaj bi asertivnost morala biti del vsakega poslovnega izobraževanja?
Glede na zgornji opis asertivnosti je najbrž že jasno, zakaj jo skušamo čim bolj spodbujati tudi v delovnem okolju. Obnašanje v službi je namreč naša osebna vizitka, poleg tega pa bistveno vpliva na našo uspešnost. Če smo zmožni jasno in iskreno povedati svoje mnenje, ne da bi pri tem škodili drugim, pomeni, da se obnašamo asertivno.

Ljudje, ki so tega sposobni, v splošnem delujejo dostopno, iskreno, spoštljivo – tudi do sebe. Učenje asertivnosti torej ni smiselno le zaradi tega, da ne bi koga užalili, temveč tudi zato, ker daje možnost, da bolje razumemo druge in same sebe ter da ustvarimo osnovo za višjo (in upravičeno) samozavest.

Primeri pasivnega, agresivnega in asertivnega vedenja
Vaša ekipa ima nalogo, da pripravi novo prodajno kampanjo, vam pa se je porodila odlična ideja. Veselite se sestanka, na katerem jo boste predstavili.

Pasiven pristop: čakate, da bo šef povedal svojo idejo, nato pa se po liniji najmanjšega odpora z njo strinjate. Svoje ideje sploh ne poveste.

Agresiven pristop: nemudoma predstavite svojo popolno idejo in menite, da je edina, ki vodi do uspeha. Če kdo iz ekipe predlaga alternativne rešitve, se z njim ne strinjate in zavrnete predlog.

Asertiven pristop: med sestankom poslušate, si zapisujete in premišljujete o dobrih in slabih straneh posameznih predlogov. Ideje skušate izboljšati in doprinesti k uspehu celotne ekipe.

Stopnja asertivnega obnašanja se dobro kaže tudi v situaciji, ko šefa vprašate za višjo plačo. Od njega dobite odgovor, da si podjetje tega trenutno ne more privoščiti, vendar da jo boste gotovo dobili, ko bo čas za to.

Pasiven pristop: požrete razočaranje in zamomljate, da je že v redu tako. Doma se ure in ure pritožujete, saj se vam zdi, da šef ni bil pravičen.

Agresiven pristop: šefu odkritosrčno poveste, da boste v tem primeru iskali nove priložnosti – nekje, kjer vas bodo bolj spoštovali in cenili.

Asertiven pristop: ker se cenite in menite, da si zaslužite pošteno plačilo, želite pa tudi spoštovati šefovo odločitev, si ne dovolite, da bi premočno odreagirali. Iskreno vprašate o prihodnosti podjetja in skušate predlagati konkretne cilje, ki jih morate doseči, da boste zaslužili več.

Ali ste že asertivni?
Poleg že naštetih značilnosti asertivnega vedenja velja izpostaviti tudi to, da so asertivni ljudje izredno dobro poslušalci. Sogovorniku namenijo vso pozornost in izkažejo iskreno zanimanje za njegove ideje. Če se z njimi ne strinjajo, to izrazijo na prijateljski način, ne da bi pri tem izkazali nespoštovanje. Sogovornik ima občutek, da je cenjen in da njegovo mnenje šteje. Menite, da se vedete v tem duhu? Ali bi vam morda prav trening asertivnosti izjemno koristil?

Nazaj na seznam